Get Adobe Flash player

E-Novice

Kraj:
Email:


PETEK    21.8.    20.30    ŠE SMO TU     Aleš Novak, Bushi, Uroš Kuzman, Perica Jerković


ŠE SMO TU (reportaža)

Vem, praksa iz preteklih let kaže, da so moji spisi poskusi pisati šaljivo in čeprav se bom potrudila tudi tokrat, začenjam prav v nasprotnem tonu. Žal je trenutna realnost stand up komikov in komičark vse prej kot hec. Samoizolacija in vladni ukrepi so ponovno pokazali, da kulture ni. Samo poglejte, kako nizko je padla politična retorika. Naj dodam še, da tudi razumevanje pomena in vloge kulture ter kulturnih delavk in delavcev, kot tudi vseh ostalih, ki so bistveni sestavni del izvajanja prireditev, kvečjemu lahko pade pod črni humor. Morda se bomo temu nekoč še smejali, a kdaj? Anksioznost ostaja, saj številke okuženih ponovno grozovito naraščajo. Zloraba oblasti, diktatorski sistem trenutne vlade in nonšalanca, ki smo jim priča, ko gre za trošenje našega denarja, ne kažejo na optimizem.

Posledično je skupno rdečo nit intervjujev z nastopajočimi, ki sem jih opravila, mogoče povzeti z besedami: » Prej nas je skrbelo, ker nismo vedeli kaj je to, kako dolgo bo trajalo in je to povzročalo notranji nemir, sedaj ko vemo, so nemir, eksistenčna stiska in panika le še eskalirali.« V zaodrju se je tudi nekaj šušljalo o protestih, ki so se odvijali nedaleč stran, a smo se včeraj to vsi nekako instinktivno trudili odmisliti. Vetrinjski dvor je za urico in pol do dve postal nek mehurček starih dobrih, brezskrbnih časov.

A ne preskakujmo, saj sem se pred predstavo pogovorila z nastopajočimi, pa tudi z izbranci in izbrankami iz občinstva. Dajmo po vrsti kot so hiše v Trsti in Trst je naš.

Najprej prisluhnem splošnemu pogovoru standuperjev v zaodrju. Nekateri nastopajo nocoj, nekateri šele bodo v prihodnjih dneh, a so že tu in vidim same kisle face. Mrzlično primerjajo situacijo in število nastopov letos. Slišim, ni gigov, izsiljujejo jih, da bi delali za pol cene. Olman si je dal narediti maske s svojim logotipom z namenom, da bi jih prodajal, pa mu je sedaj nerodno in jih raje deli. Mimogrede, na njih je natiskan mikrofon. Lahko bi 'namontiral' pravega, recimo muhico kot se temu reče, ali celo takšnega, ki ga je možno priklopiti na telefon. Te ideje mu ne razkrijem, ker je že to, da naj si naredi maske z logotipom moral predlagati nekdo drug. Priznal mi je, da to ni bila njegova ideja. Naj se 'šlepa' pri kom drugem. In če smo že pri Srdjanu Olmanu, postal je moja konkurenca in bo s kamermanom intervjuval nastopajoče ves čas Lenta. Šaljive prispevke bomo objavili na taistem kanalu kot moje pisarije. Priporočam, da berete raje mene, ki z zvezkom in pisalom delam analogno. Olman bo tudi nastopal in to nocoj. Grebator! Hvali se, kako sta s Srdjanom Jovanovičem letos vrhunsko nastopala celo v Kanadi. Joj, fajn, super, blablabla. Hvalisavec! Meni teži o nekem poljubljanju in kako bo to oteženo zaradi mask. Revež misli, da ima kakšne šanse ta 'froc, smrkavec, F… fehtar', bi rekla moja mama takemu. Zabrusim mu, da je ustni kondom, torej maska, najboljša preventiva. Dodam še, da naj se obnaša profesionalno, čeprav na podlagi izkušenj iz preteklosti vem, da tega ni zmožen. Kaj vse mora edina punca v ekipi prenašati! Ni lahko, vam povem.

Zbežim med publiko. Žan in Klavdija iz prve vrste levo mi povesta, da je Lent festival zanju zelo pomemben del mariborske kulture in da je 'vredi', da tudi letos to drži. Pohvale letijo organizatorjem, ker so se tako potrudili. Pritrdim in vprašam kako to, da sta na Standup odru in ne na katerem drugem, pa povesta, da je Siddharta bila razprodana. Tu imam, kaj pa sprašujem. Odnese me h Karmen in Vesni v sredino zadaj. Tema puncama je naš oder bila prva izbira. Radi imata Stand up in tu sta zaradi želje po smehu in sprostitvi od napornega delavnika, da bi si nabrali pozitivne energije in sama dodam, da bi pasli oči na štirih fantih, ki bodo nastopali. Bruhneta v smeh z besedami: » To pa definitivno ne!« Poznata jih, sta jih že videli in če citiram Karmen, so fantje: » prikupni, če odštejemo vizualne atribute.« Iščem še punce, ki so na dekliščini. V zaodrju se je razvedelo in fantje nikakor niso mogli razumeti, kaj je s temi puncami narobe. Kdo bi prišel na dekliščino gledati njih? Ker sem dama, jim ne povem, da je 10€ na glavo za vstopnico ceneje kot najeti striperje in zasebno sobo v lokalu. Naj si mislijo, da so seksi, neko motivacijo le potrebujejo pred nastopom. No, punc do začetka nastopa ne najdem. Najbrž je treba popiti še kakšno šilce ali dva. Zamudo razumem.

Ugasnejo se luči na občinstvo in prižgejo tiste na odru. Odvrti se začetni 'jingle' in na oder stopi Slavko, ki v svoji maniri bluzi nekaj, česar tako ali tako nihče nikoli ne razume, predvsem pa je smešno le njemu. Takrat se ne odvržejo ( no, Perica je odvrgel dve in to na odrska tla, kar mi ni bilo preveč všeč, ker so za enkratno uporabo in s tem dodaja h količini odpadkov) temveč pospravijo maske vsaj za do konca nastopov štirih izvrstnih komikov. Uroš Kuzman, Aleš Novak, Bushi in Perica Jerkovič, pri katerem si ne morem kaj, da njegovega priimka ne bi vsakič znova brala po angleško, naredijo včerajšnji večer čaroben.

Za povezovalca so izžrebali Uroša Kuzmana, ki sem ga lani po predstavi našla na robu izgorelosti. Nastop za nastopom je poleg ostalih obveznosti pustil svoj pečat. Opazim, da se je letos še malo poredil. Pač samoizolacija. V nastopu pove kako je do tega prišlo. Na črno si je mimo priporočil svoje, kot je slišati modre žene, naročal dostavo na dom in se basal s svinjarijo. Uroš, ženo imaš za to, da jo poslušaš! V intervjuju prej mi zaupa, da si je po lanski sezoni želel malo pavze. Pazi, kaj si želiš, ker se ti lahko uresniči, je zaključek tega segmenta pogovora. Na odru seveda najprej spet meče pod nos, da je asistent na faksu, kako samo asistenti delajo in take fore. Lastna hvala…. Je pa takoj bolje, ko se po matematično loti vladnih nakupov oziroma kiksov. Ko pripoveduje o samoizolaciji prizna, da je slab kuhar in bistro opazi, da so se v tem času bolj izobraževali starši kot otroci. Glede na učinek, ki ga je imel na občinstvo, mu je treba dati kapo dol. Dobival aplavz za aplavzom in tudi sama sem se na balkonu krohotala, da je odmevalo. Bushi, lokal patriot iz Solčave, je mojster samokritike. Njegova šala za 400€ nas vrže po tleh. Na ljubek način s svojim dialektom zleze pod kožo vsem nam. Človek bi ga kar posvojil. Škoda, da ne pove več o svojem poklicu. Je namreč mlinar, ki mi v pogovoru pred predstavo pove, da so v začetku samoizolacije mleli žita in delali moko na polno. Cela Slovenija je pekla svoj kruh. Iz odra ga občinstvo pospremi z bučnim aplavzom, polnim simpatije. Vrne se Kuzman, ki spet govori le o hrani in svojih mišelinkah. Pljuva po vegetarijancih, kar me kot vegetarijanko razhudi. Svoje zadovoljstvo dobim po predstavi, ko ga vidim, da med mnogimi slastnimi picami, ki so na voljo v zaodrju, najprej poseže prav po vegetarijanski. Ko ga opozorim na to, se nekaj spreneveda, da to ni vegi pica, a bulji v njo kot da se bo čudežno pojavila neka šunka na njej. Ne bo. »To je pica brez mesa, dragi Uroš,« mu zabrusim in drugim raje ne povem, kaj sem videla, ker sem dama.

Nazaj k nastopom. Preden Kuzman napove Aleša Novaka, se nam še prikupi s pljuvanjem po mrcvarjenju slovenskega jezika z vrivanjem angleških besed v stavke. Potem pa prav ti Ljubljančani pljuvajo po Mariborčanih, češ, kako govorimo. Oprostite, mi smo svoj dialekt s slovarjem štajerskega arga povzdignili na akademski nivo. Tako.

Novak nas s svojo točko ubija tako, da crkavamo od smeha. Mojster samoironije trdi, da sedaj že vsi vemo, kje so Šmarje pri Jelšah. Jaz ne vem, a to me ne ustavi, da si ne bi brisala solz smeha. V intervjuju prej mi pove, da ne stanuje več v bližini Hoferja, na odru pa pojasni, kako je ogledovati si nepremičnine v Ljubljani, ogledovati, ker nakupa si ne more privoščiti. Še posebej mu slabo kaže, ker nenehno primerja, kaj vse bi lahko za to ceno dobil v Šmarju. To ni pametno, dragi Aleš. Točko, ki jo trenutno izvaja, si morate nujno ogledati, ker logično pojasni, zakaj je v dolgotrajni zvezi treba imeti spolne odnose le in izključno ob četrtkih.

Preden Kuzman napove zadnjega, torej Perico, si ne more kaj, da se ne bi spet metal ven s svojo načitanostjo. Tokrat se hvali s številom knjig, ki jih je prebral in očitno je, da je knjigo o Janku in Metki doživljal na visoko filozofskem nivoju.

Perica nas pusti hvaležne, da on ni naš oče ali učitelj. Sama sem prav te stroke. Glede na to, da je Kuzman prej pljuval po meni in mojih kolegih, češ kako nas je izolacija malo spravila iz zaspane rutine in kako je to bilo v bistvu dobro za nas in, kako so edini, ki so delali v bistvu učitelji računalništva, mu sedaj Perica pokaže kako težko je v bistvu biti učitelj. Veliko potrpežljivosti in truda zahteva pedagoški poklic. Težko si asistent na faksu predstavlja s kakšnimi frustracijami se učitelji soočamo vsak dan. No jaz ne, ker dobim v uradnem šolstvu le kakšno nadomeščanje tu in tam - beri le 1x v vsej svoji pedagoški karieri. Pa vendar vem, kako težko je ponavljati eno in isto v nedogled iz neformalnih izkušenj, kako naporno je v bistvu naučiti nekaj preprostega, izumljati nove načine in pristope znova in znova. Nas pa, vsaj mene, ki vem, kaj je morska bolezen, Perica tako doživeto vpeljal v svojo izkušnjo, da sem vsaj jaz po koncu njegovega nastopa čutila fizično slabost, vrtenje in tunin namaz (zanimivo, tudi on je omenjal tuno) v goltancu, ki se hoče vrniti po poti po kateri je prišel. Poanta na poanto proti koncu svojega nastopa pokaže, da je Perica res mojster obrti in dramaturškega loka.

Kuzman se za konec pohvali še s svojimi glasbenimi veščinami. Prav Kuzman, ja v redu, si omnipotenten, renesančni človek mnogih znanj in veščin. A ob njegovi pesmici ob ukulelah si mislim, da si ta človek najbrž misli celo, da je Marilyn Monroe v Nekateri so za vroče. Na srečo me pogled na njegove mišelinke odvrne od takih misli.

Občinstvo opazujem sedaj že nekaj let in tokrat si ne morem kaj, da ne bi poleg običajne izčrpanosti od smeha in bolečih trebušnih mišic čutila še neke hvaležnosti v zraku. Ko se fantje poslovijo in se prižgejo luči, vsi pridno sedijo, dokler si ne nadenejo mask. Vse v skladu s protokolom. Balonček je za petkov večer počil od smeha, sobotnega pa pridna ekipa že napihuje za naslednji večer, ko nastopijo Admir Baltić, Rok Škrlep in Srdjan Olman. Bog nam pomagaj!

P.S. Z nakupom vstopnic pohitite, ker je število mest še posebej omejeno.

 

Tanja Volf