Get Adobe Flash player

E-Novice

Kraj:
Email:


SREDA    26.8.    20.30    POD RADARJEM     MC Sašo Stare, Eva Virc, Kaja Grozina, Matevž Baloh, Blendor Sefaj, Renato Volker Rene


POD RADARJEM (reportaža)

Pod radarjem so se letos skrivali Eva Virc, Matevž Baloh, Blendor Sefaj in Renato Volker Rene. Povezoval naj bi Sašo Stare. Naj bi rečem, ker je temu, kar je on počel na odru težko reči povezovanje vsaj v začetni in končni fazi. Menda si je prigrebel polovico vsega časa na odru. Sašo: » Če se večer imenuje Pod radarjem to pomeni, da je to večer namenjen temu, da dobijo oder in reflektorje tisti, ki so sicer na obrobju, in ne dobijo toliko pozornosti kot ti, pa čeprav se res simpatično hihitaš.«

Vetrinjski dvor je bil nabito poln. Pač koliko smo jih lahko stisnili na to dvorišče, upoštevajoč vse ukrepe. To pomeni, da se naše občinstvo rado celostno izobražuje in ostaja v stiku s stand up ponudbo. Zatorej preverimo, kaj so imeli pred predstavo povedati. Luka in Andreja iz prve vrste levo, gledano od zadaj, sta v sorodu. V prvo vrsto sta sedla instinktivno. Poznata Renata in Blendorja. Stareta pa je Andreja že provocirala in se je pustil sprovocirati. Andreja kaže potencial za Mlade nade. Luka je manj zgovoren. Pozna isti osebi. Pozna tudi njihove točke in vsakič se zabava, ker noben nastop ni enak. Pritegnejo me rdeči lasje iz sredine bolj proti zadaj. Tri punce ne morejo sedeti skupaj, čeprav 'so iz istega gospodinjstva'. Kimi, Samanta in Doroteja so dobre volje. Te so tudi že prave poznavalke. Pričakujejo več šal na temo korone in da jih bodo nastopajoči v teh težkih časih spravili v boljše razpoloženje. Se mi zdi, da je razpoloženje že tu, a punce zatrdijo, da je vedno mogoče biti še bolj razpoložen. Se strinjam.

Na oder stopi Sašo Stare. Kot sem že omenila, pričakujem eno ali dve z njegove strani in napoved prve Podradarke, a Stare si privošči 30 minut. 30 minut! Običajno mi gre na živce, ko so komiki prisiljeni v časovni okvir in reveži med nastopom sprašujejo, koliko časa imajo še na voljo, a Sašu bi kakšna štoparica prišla prav. Čas sicer hitro mine, ker je duhovit, a to že vemo. Ob njegovem nastopu tudi sama razmišljam, koliko gorja mi je v življenju že prinesla moja vljudnost. Pa me sicer nimajo za preveč vljudnega človeka. Pa sem, najprej sem vedno vljudna, a vsakič se to mojo vljudnost izkoristi in nato moram porabiti veliko nesramnosti, da bi izenačila. Na koncu me tako ali tako imajo za pra…ico in ne vem, zakaj sem se sploh trudila z vljudnostjo. Iz razmišljanja me vrže Staretov zaščitni smeh. Ko se zahihita, se moraš smejati. V bistvu sploh ne bi potreboval nekih šal, lahko bi se samo hihital kot mala punčka in bi mi crkavali. A če smo že pri forah, ki so prvovrstne, si ne morem kaj, da ne bi opazila, da mi je tista o nalepkah z imeni otrok na zadkih avtomobilov nekako znana. Kaj ni Mladen pred nekaj dnevi govoril prav isto in ali nismo že prvi večer vozili po krožnem prometu?

Ko že mislim, da bo ves večer govoril le on, le napove Evo Virc. Ker je tako polno, moram na balkon in tam se zelo slabo sliši. Evi bi vseeno dala nasvet, da malo bolj artikulira, govori malo počasneje, še posebej punch line, kot se temu strokovno reče. Škoda je, ker njen material je dober in tisti spodaj, ki slišijo, padajo s stolov ob njenih zaključkih. V intervjuju prej mi pove, da ima frekvenco nastopov tedensko, a da je pod radarjem, ker se posveča študiju in je to v prvem planu. Še vedno išče svojo slabšo polovico in ne bi se mogla bolj strinjati z njeno oceno fantov dandanes. Še bolj všeč so mi njeni opisi predsednika in tudi občinstvo jo obožuje. Malo stopijo nazaj, ko pljuva po štajerski avtocesti. Ni pljuvala po Štajercih, folk, pljuvala je po avtocesti. Itak je nismo mi konstruirali, če bi jo, bi bila šestpasovnica s štantom za pivo na vsaka dva kilometra. Fore o Ljubljančanih so sprejete veliko bolje, s tem tukaj ne moreš pihniti mimo. Bravo Eva! Na odru je Spet Stare in, ker vem, da jih je v zaodrju mala četica, me iskreno zaskrbi, da bomo tukaj do dveh ponoči. Na srečo tokrat ostane manj časa in napove Reneja.

Rene je slika in prilika, kot bi rekel moj oče. Sicer nastopa malo bolj kabaretno, a tudi to mi je super. Je iskren in samoironičen in ker je, kot sam pravi 'stari peder', si ne more kaj, da ne opazi simpatičnega mladca v prvi vrsti. Če povem na kratko, fantu ni bilo lahko. Pojasni tudi, zakaj navkljub vztrajanju petkovi protesti v Ljubljani ne morejo obroditi sadov. Ne zato, ker množico veliki diktator gladko ignorira, če pa je ne, pa jih osebno žali, ampak ker je tam Rene, ki vsak petek maha z drugačno zastavo. Če je že star peder, zakaj še ne bi bil najstarejši reper. Besedila so dobra, ker nima s sabo basista, vmesne glasbene povezave zabrunda kar sam. Konča s pesmijo o Mariboru in iskreno, kdo ga ne bi imel rad. Jaz ga obožujem, zato bom tridesetega tega meseca v Narodnem domu na njegovi samostojni predstavi, da slišim to njegovo repanje še z glasbeniki. Tam si bo lahko vzel čas. Podradarci so namreč tako kot jaz ugotovili, da Stare zažira njihov čas kot gosenica brokolije na mojem vrtu, od katerih so ostali le peclji, in nekako instinktivno hitijo. Zmoti me še mlada gospa iz publike, ki sedi v moji bližini in njen telefon mi sije v oči bolj kot reflektorji nastopajočim. Zato pogledam, zakaj za vraga zija v telefon in ne na oder. Googla Reneja. A, potem pa v redu.

Stare preseneti. Pove dve fori, eno o Prešernovem trgu v Ljubljani, kar nas v Mariboru ne zanima, tista o Hare Krišni nas vrže s stolov in preden se zavemo, že napove Blendorja. Ker sedaj že štopam čas, ki ga preživi na odru med nastopi, presenečena ugotovim, da si je tokrat vzel le 3 minute. Opa!

Blendorja ne bi označila za tipičnega Albanca, čeprav se sam dojema tako. Zgodbo o kosovsko srbski meji pripoveduje tako doživeto, da smo tam z njim. Lahko bi nadaljeval zgodbo vse do povratka, a vidim, da bi rad nekako kompenziral čas, ki ga je Stare porabil. Ker je vljuden fant. Tukaj bi mu svetovala, da naj ne bo. Naj si kar privošči, ker od viška glava ne boli, in kot sam najbrž zelo dobro ve, v Mariboru redko dobimo več, navajeni smo na manj. In tudi če bi večer trajal do enih, bi se nam to zdela prej dodana vrednost, nekaj gratis, kot kaj drugega.

Staretu spet štopam čas in spet me pozitivno preseneti. Le dve minuti mineta preden na oder stopi Matevž Baloh iz Domžal. Njegova telesna govorica nam kaže zadržanega človeka, a njegove fore so vse prej kot to. Kontrast je dosežen, pogoji za smeh pa tudi. Nekje sredi nastopa zvemo, da ni edinec, kot se je prej hvalil in spet bruhnemo v smeh. Tudi hvaljenje o tem, kako praktično je živeti sam, še posebej med samoizolacijo, je laž. Ker ima psa. Na Kubi sva od vseh tam bila le jaz in on. Ne skupaj in ne istočasno. Jaz sem se imela očitno veliko bolje, saj sem modro jedla pri družinah, kjer sem živela. Vseeno pa me njegovi opisi vržejo v spomine na Indijo, kjer sem imela podobne zagate. Njegovo razmišljanje na glas, kaj gre skozi pri publiki in kaj ne, bi bilo sicer moteče, a ker to uporablja kot izhodišča za nadaljevanje in ker tudi, če oceni, da to ne bo šlo skozi, vseeno nadaljuje in izpade v bistvu ful kul. Pogumno štarta v črni humor, ki ga je roko na srce do sedaj manjkalo in ga imamo radi, zato nas spravi v glasen krohot.

Stare si, ko je spravil vse Podradarce skozi, spet privošči. Tokrat se hihita manj, material ima fantastičen. Zgodba o mali Lani nas meče iz centra. Ubogi otrok. Na koncu mojstrsko poveže na videz nepovezljivi temi in sicer pripoved o fitnesu in fitnesarjih in zamenjavo na Easistentu. Težko si predstavljamo, da bo kdaj imel smerokaze. Njegova iskrenost o nenehnem vohanju sveže pečenih pic iz gostilne zraven odra nas vse, ki smo kadarkoli bili na shujševalni kuri, pristno vrže v tiste čase in sem nam smili, zato mu vse odpustim.

Vseeno, ker vadim biti manj vljudna in bolj pr…ica, mu po nastopu hinavsko ponudim pice, ki jih je v našem zaodrju vsak večer veliko in so slastne, a se na vratih obrne in ne podleže skušnjavi. Vsaka čast in več za nas!

 

Tanja Volf